Črnočeli srakoper je dobil svoje ime po široki črni progi na čelu. Pri samicah ni tako kontrastna, mlade ptice pa je sploh nimajo. Prezimuje v južni Afriki, zato ga v Evropi najdemo samo poleti.

Prebiva v mozaični kmetijski krajini nižin in gričevja. Za gnezdenje potrebuje drevesne mejice, visokodebelne sadovnjake ali skupine drevja. Gnezdo je nameščeno visoko na drevju in pogosto pomaknjeno proti obodu krošnje. Kot gnezditvena drevesa se pri nas najpogosteje pojavljajo topoli, hrasti in sadno drevje, ponekod drugod po Evropi tudi robinije in redkeje vrbe. V ugodnih pogojih lahko črnočeli srakoper tvori ohlapne kolonije, kar pomeni, da so sosednja gnezda med seboj oddaljena zgolj nekaj 10 m. Prehranjuje se na travnikih, pašnikih, njivah in vrtovih. Lovi žuželke, na primer bramorje, poljske murne, kobilice, hrošče, gosenice ipd. Najraje lovi na golih tleh ali tam, kjer je rastje visoko do 10 cm. Lovi s prež, ki jih predstavljajo fižolovke, žice, količki ograj, drevje, grmi in druge strukture, 100-500 m od gnezda. Viška plena praviloma ne skladišči z nabadanjem na trne, kot to počneta njegova sorodnika rjavi in veliki srakoper, zaradi česar nekaj dni trajajoče deževno vreme v času gnezditve bistveno zmanjša preživetje mladičev. V Sloveniji je redka poletna vrsta, vendar je število močno upadlo. Pri nas gnezdi manj kot 10 parov, pojavljajo pa se v Vipavski dolini in na Šentjernejskem polju. Je ena naših najredkejših in najbolj ogroženih ptic pevk.

V Sloveniji je črnočeli srakoper zavarovan in je kot kritično ogrožena (E1) vrsta uvrščen na Rdeči seznam. Je kvalifikacijska vrsta za omrežje Natura 2000.