Hribski škrjanec je manjša rjava ptica (15 cm) iz družine škrjancev (Alaudidae).

V severnem delu Evrope velja hribski škrjanec za gozdno ptico, v južnem pa za travniško oziroma za ptico odprte kulturne krajine.

Hribski škrjanec naseljuje topla nižinska območja, kjer prebiva večinoma na dobro odcednih pobočjih. Njegovo značilno življenjsko okolje je mozaična kmetijska krajina, kjer se prepletajo različni tipi travnikov, manjših njiv, drevesnih in grmovnih mejic, gozdičev, sadovnjakov, kolovozov in neobdelanih površin. V dinarskem svetu Slovenije se pojavlja tudi na zaraščajočih se suhih travnikih. Za prehranjevanje potrebuje nizko rastje (5-10 cm) in vmesne zaplate golih tal, ki prekrivajo 40-50% površine. Kot večina škrjancev so odrasli osebki vegetarijanci. V času gnezdenje pa lovijo tudi žuželke. Poje v zraku, na drevesu ali grmu, gnezdi pa v višji travi. V primeru nevarnosti se rad zateče na gozdni rob ali v gozd. Marsikje po Evropi se pojavlja tudi po vinogradih, kjer mu ustrezajo delno gola tla med vrstami trte. Pogostejši je v vinogradih, kjer se ne uporablja herbicidov. Ogroža ga predvsem izginjanje življenjskega prostora. V nižinah se travniki spreminjajo v njive, na hribovitih območjih pa se zaradi opustitve kmetovanja zaraščajo. Hribski škrjanec je v Sloveniji ptica stalnica.

V Sloveniji gnezdi 3300-4400 parov, večinoma v JZ delu države, nekaj pa tudi na Goričkem.

V Sloveniji je hribski škrjanec zavarovan in je kot močno ogrožena (E2) vrsta uvrščen na Rdeči seznam. Je kvalifikacijska vrsta za omrežje Natura 2000.