Lucanus cervus

Samec rogača

Rogač velja za eno največjih evropskih žuželk in sploh za največjega evropskega hrošča. Spada v družino rogačev (Lucanidae). Prepoznamo ga predvsem po njegovi velikosti in značilnih čeljustnih izrastkih, ki spominjajo na rogovje. Izrastki so značilni le za samce. Samice so manjše in imajo majhne čeljusti v obliki klešč. Aktivni so v mraku med majem in avgustom, ko jih lahko opazimo leteti med drevesi.     Odrasli hrošči so zelo kratkoživi in živijo le nekaj tednov. Prehranjujejo se z drevesnimi sokovi. Večino življenja tako preživijo kot ličinka. Razvoj od ličinke v odraslo žival lahko traja štiri do šest let.

Rogač je vrsta starejših listnatih gozdov, čeprav so ga v večjem številu potrdili tudi v ostalih tipih drevesnih sestojev v parkih, vrtovih in mejicah. Ličinke se razvijajo v tleh in sicer v trohnečem lesu hrastov (Quercus), poleg teh pa tudi v brestu (Ulmus), vrbi (Salix), topolu (Populus), jesenu (Fraxinus) in sadnem drevju. Prisoten je po vsej Evropi. V Sloveniji je splošno razširjena vrsta.  Močnejše populacije naj bi živele v Pomurju in na jugu Slovenije, medtem ko naj bi bila vrsta v alpski regiji redkejša. Zaradi odstranjevanja trohnečega drevja iz gozdov je vrsta začela izginjati. Rogač je uvrščen na Rdeč seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (E – prizadeta vrsta) in je v Sloveniji  zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Prav tako je del omrežja NATURA 2000.

Prirejeno po: Vrezec A., Polak S., Kapla A., Pirnat A., Grobelnik V. & Šalamun A. (2007): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev (končno poročilo)