Hribski urh (Foto: Nino Kirbiš)

Hribski urh je v pri nas splošno razširjena vrsta in živi od nižin pa do gozdne meje. Na celotnem območju, kjer pa se v Sloveniji pojavlja nižinski urh (severovzhodna Slovenija, Krakovski gozd, Jovsi), se pojavljajo tudi križanci med obema vrstama. Velikost odraslih hribskih urhov le izjemoma presega 5 cm. Najočitnejša značilnost njihove zunanjosti je rumeno-črn do kovinsko siv lisast vzorec na trebušni strani telesa. Rumene lise na trebuhu so velike in povezane, rumena je prevladujoča barva. Ob nevarnosti se urhi postavijo v značilno svarilno pozo. Pri tem se obrnejo na hrbet in izbočijo oranžen trebuh. 

Hribski urhi se razmnožujejo v plitvih občasnih vodah ali vodah z velikim nihanjem vodostaja (npr. v mlakah, kolesnicah in jarkih). Samci v času razmnoževanja lebdijo na vodni gladini in privabljajo samice z melodičnim oglašanjem »uh – uh«. Samica odlaga mrest v plitvi vodi, do globine 30 cm. Mrest v več majhnih skupkih pritrdi na vodne rastline ali v vodo segajoče bilke obrežnih vrst v različnih delih mlake. Dosežejo povprečno starost okrog 12 let, nekateri osebki v naravi pa so stari tudi 20 let. Urhe ogroža predvsem uničevanje in izsuševanje primernega življenjskega okolja. Prav tako mu škodi onesnaževanje (vnos pesticidov in gnojil, neurejene komunalne odplake ipd.), vnos rib in izpostavljenost boleznim kot je hitridiomikoza.
Hribski urh je uvrščen na Rdeč seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (V – ranljiva vrsta) in je v Sloveniji  zavarovan z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Prav tako je del omrežja NATURA 2000.      

Prirejeno po: Poboljšaj, K., Cipot M., Govedič M., Grobelnik V., Lešnik A., Skaberne B. in Sopotnik M. Vzpostavitev monitoringa hribskega (Bombina variegata) in nižinskega urha (Bombina bombina). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 2011.