
Močvirska sklednica
Močvirska sklednica je naša edina avtohtona sladkovodna želva, ki spada v družino sklednic (Emydidae). Za njo je značilen temnejši oklep, ki je bolj okrogel in višji kot pri drugih želvah iz družine. Po celotnem telesu ima prisotne rumene pike. Na sprednjih in zadnjih okončinah so prsti povezani s plavalno kožico. Dolžina oklepa odrasle živali ponavadi doseže od 25-30 cm. Obarvanost in vzorci so zelo variabilni. Samice so načeloma večje od samcev. Poseljujejo počasi tekoča in stoječa vodna telesa. Pogosto naseljujejo ribnike, jezera, mrtvice in kanale. So večinoma mesojede, čeprav občasno pojedo tudi hrano rastlinskega izvora. Parijo se spomladi (april, maj). Samice v mehko podlago izkopljejo gnezdo, kamor odložijo 8-10 jajc. Čez zimo imajo zimsko spanje zakopane v blato na dnu vodnih teles.
Opuščen glinokop kot življenjski prostor močvirske sklednice (Foto: Nino Kirbiš)
V Sloveniji je bila pred izsuševanjem mokrišč zelo pogosta na Ljubljanskem barju, nato pa je njeno število močno upadlo. Ponekod je bila naseljena, saj se jo je uporabljalo tudi v prehranske namene. V Beli krajini je po podatkih sodeč še precej pogosta, najdemo pa jo tudi v Sečoveljskih solinah, v Vipavski dolini, na Kočevskem, ob reki Krki in v severovzhodnem delu države ob reki Muri in Dravi. Močvirska sklednica je ena najbolj ogroženih plazilcev v Sloveniji. Ogroža jo predvsem uničevanje in izsuševanje življenjskega prostora. Prav tako jo v naravi izpodrivajo invazivne vrste želv. Najbolj pogoste med njimi so popisane sklednice kamor spadata rdečevratka (Trachemys scripta elegans) in rumenovratka (Trachemys scripta scripta).
Močvirska sklednica je uvrščena na Rdeč seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (E – prizadeta vrsta) in je v Sloveniji zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Prav tako je del omrežja NATURA 2000.
Prirejeno po: Vamberger M. Pojavljanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) v ribnikih Drage pri Igu. Diplomsko delo. Ljubljana, 2008 in Spletna stran Plazilci Slovenije jih poznamo? – Herpetološko društvo
Projektne aktivnosti
Zadnje objave





