Strašničin mravljiščar sodi med večje modrine. Zgornja stran kril je sinje do srebrno modre barve, z vidnimi žilami. V osrednjem delu kril so okrogle do ovalne pike. Ob robovih kril je temno obarvan pas, zaključujejo pa se krila z do en milimeter dolgimi, svetlimi resicami. Samice so enako velike kot samci, imajo pa nekoliko temneje obarvano zgornjo stran kril ter nekoliko širši temen rob. Spodnja stran kril je pri obeh spolih sivorjava, na njej so belo obrobljene črne pike. Ob robovih kril, med žilami, so še manjše pike.

Odrasle osebke lahko videvamo v najtoplejših mesecih leta na nižinskih, razmeroma vlažnih travnikih. Da se na travniku lahko razvijejo naslednje generacije teh metuljev, morata biti na teh traviščih izpolnjena dva pogoja: v času odlaganja jajčec morajo biti na travniku prisotni cvetovi zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis) in prisotne morajo biti mravlje iz rodu Myrmica. 

Samica metulja izleže posamična jajčeca na mlade cvetove zdravilne strašnice. Mlade  gosenice se na cvetu prehranjujejo in ko dosežejo določeno velikost, padejo na tla. Tam morajo gosenico najti gostiteljske mravlje iz rodu Myrmica. Gosenica izloča vonjave, zaradi katerih jo mravlje prepoznajo kot svojo in jo odnesejo v mravljišče. V mravljišču se gosenica približno deset mesecev prehranjuje z zarodom mravelj. Zatem se zabubi in se po dobrem mesecu preobrazi v odraslega metulja. Metulja ne ščiti več vonj, zato mora kar se da hitro zapustiti mravljišče.

V Sloveniji je strašničin mravljiščar zavarovan in je kot ranljiva (V) vrsta uvrščen na Rdeči seznam. Je kvalifikacijska vrsta za omrežje Natura 2000.