Lutra lutra

Vidra

Evrazijska vidra je edina predstavnica svojega rodu v Evropi in hkrati edina predstavnica družine kun (Mustelidae) pri nas, ki je navezana na vodno življenjsko okolje. Vidrino telo je vretenaste oblike in izrazito hidrodinamično. Ima dolg mišičast rep, ki ga žival uporablja za krmilo in veslo pri plavanju ter za podporo telesu v vzravnani drži. Samci tehtajo 12 kilogramov medtem, ko samice 8. Vidra je v celoti prilagojena na vodno okolje. Je izvrstna plavalka, pri čemer ji pomagajo okončine, ki so opremljene s plavalno kožico. Glavno kategorijo plena predstavljajo ribe. Prehranjuje pa se tudi z raki, dvoživkami, plazilci, ptiči, malimi sesalci in žuželkami. Vidre so teritorialne živali in žive posamič, zato je najpomembnejši način sporazumevanja med osebki markiranje z iztrebki (vidreki), pogosto pa tudi z urinom. Najpomembnejši del habitata za vidro je obrežni pas.  Kljub veliki prožnosti glede življenjskega prostora pa je izbira primernega mesta za brlog (vidrino) mnogo bolj zahtevna. V celinskih vodnih habitatih so to največkrat zgornji tokovi rek in potokov v gozdu ali primerne stoječe vode, kjer je nevarnost poplavljanja manjša.


Vidra je bila nekoč razširjena po celotnem območju Slovenije. Zaradi pretiranega lova je bila skoraj iztrebljena. V Sloveniji je vidra najbolj pogosta v severovzhodnem delu države. Najdemo pa jo tudi v porečju rek donavskega povodja: Drave, Save, Krke, Kolpe, Ljubljanice in Sotle. Na predelih jadranskega povodja ob Soči, Idrijci in Vipavi je vidra precej redka. Vidra je uvrščena na Rdeč seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (V – ranljiva vrsta) in je v Sloveniji  zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Prav tako je del omrežja NATURA 2000.


Prirejeno po: Hönigsfeld Adamič M. Vidra (Lutra lutra). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana, 2010.