Zavod za ribištvo Slovenije

Zavod za ribištvo Slovenije je bil med letoma 2017 in 2023 vodilni partner projekta »VIPava«. Skupaj z ostalimi partnerji (Zavodom RS Slovenije za varstvo narave, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Direkcijo RS za vodeObčino Ajdovščino, Občino Miren Kostanjevico in Mestno občino Nova Gorica) smo izvajali ukrepe za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini. Velik pomen biotski raznovrstnosti, ki predstavlja pestrost organizmov in njihovih bivališč pripisujeta tudi Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) in Republika Slovenija, ki sta naložbo sofinancirala v višini 3,3 milijona evrov. Projekt je sledil izhodiščem Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 in je bil eden od prednostnih projektov za izvedbo v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020).

Končni cilj projekta je bil ohranjanje, izboljšanje in obnova habitata živalskih in rastlinskih vrst celotne Vipavske doline ciljano na vrste:

Stanje habitatov ciljnih ogroženih vrst smo:

- ohranjali na vsaj 0,201 ha površin,
- izboljšali na vsaj 152,844 ha površin in
- obnovili na vsaj 34,405 ha površin.

Projekt je bil izpeljan v 7 sklopih, in sicer:

1. Obnova (0,005 ha), izboljšanje (9,994 ha) in ohranjanje (0,001 ha) habitata za ciljne vrste dvoživk in močvirskega krešiča:

(i) Vzpostavili smo pretočnost rokava Vipave pri kraju Brje in odstranili tujerodne vrste rastlin (izboljšanje habitata na vsaj 9,995 ha),

(ii) Na priležnem zamočvirjenem območju rokava izkopali 2 mlaki (obnova habitata na vsaj 0.005 ha) ter

(iii) Ohranili obstoječi kal območja (0,001 ha).

2. Obnova (0,15 ha) in izboljšanje (11,85 ha) habitata za vidro:

(i) Izkopali smo zasuti rokav reke Vipave pri kraju Dolenje, odstranili tujerodne vrste rastlin ter zasadili obrežno in močvirno vegetacijo (obnova habitata navsaj 0,15 ha in izboljšanje habitata na vsaj 0,85 ha).

(ii) Vzpostavili smo stalni pretok vode skozi Novakovo mlinščico, odstranili tujerodne vrste rastlin ter zasadili obrežno in močvirno vegetacijo (izboljšanje habitata na vsaj 1 ha).

(iii) Neprehodne štiri enostopenjske pregrade smo preuredili v kaskadne drče in na območjih posega odstranili tujerodne vrste rastlin ter zasadili obrežno in močvirno vegetacijo (izboljšanje habitata na vsaj 10 ha).

3. Ohranjanje (0,2 ha) in izboljšanje (111 ha) habitata močvirske sklednice:

(i) Odstranjevali smo invazivne vrste želv (izboljšanje habitata na vsaj 111 ha).

(ii) Varovali smo habitat močvirske sklednice na območju opuščenega glinokopa Bilje, kjer smo tudi odstranjevali invazivne vrste želv (ohranjanje habitata na vsaj 0,2 ha in izboljšanje habitata na vsaj 35 ha).

4. Obnova (6,25 ha) habitata črnočelega srakoperja:

(i) Postavili smo lovne preže in zasadili drevesa na Ajdovskem polju (obnova habitata na vsaj 6,25 ha).

5. Obnova (25 ha) habitata hribskega škrjanca:

(i) Odstranili smo lesno vegetacijo in očistili zaraščajoče se površine na obrobju Trnovskega gozda pri Ajdovščini (obnova habitata hribskega škrjanca na vsaj 25ha).

6. Obnova (2 ha) habitata strašničinega mravljiščarja:

(i) Z odstranitvijo lesne zarasti in tujerodnih vrst rastlin ter zasaditvijo strašnice in vzpostavitvijo vrsti prilagojene košnje smo obnovili močvirni travnik na robu gozda Panovec pri Novi Gorici (obnova habitatana vsaj 2 ha).

7. Obnova (1 ha) in izboljšanje (20 ha) habitata za ličinke rogača:

(i) Polagali smo lesno biomaso listavcev podrtih v okviru ostalih aktivnosti projekta (obnova habitata na vsaj 1 ha in izboljšanje habitata na vsaj 20 ha).